Orientalske književnosti




старонка3/8
Дата канвертавання24.04.2016
Памер198.91 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8

 Novela o sokolu → (Friderik, Giovanna ter sokol) sokolja teorija: Kot vodilni motiv v noveli se mora na odločilnih mestih pojavljati tipičen, značilen predmet.




 Cervantes (1547 – 1616): Don Kihot – Veleumni plemič Don Kihot iz Manče → Cervantes je najpomembnejši španski renesančni ustvarjalec (novele, romani). Don Kihot je nastal (1605, 1615) kot parodija viteških romanov. Parodija je delo, ki ohrani obliko nekega drugega dela, vsebino pa spremeni v nasprotje – iz tega sledi komičnost. Don Kihot je idealist, Sančo Pansa pa realist. V drugem delu se spremeni iz komičnega v tragičen lik (vsi se mu posmehujejo). Na smrtni postelji sprevidi svojo zmoto in umre pri polni zavesti. Don Kihot je tipičen tragikomičen lik. Lik je tragikomičen, ko v bralcu hkrati vzbuja smeh in sočutje.

Dogajanje je po zgledu viteških romanov epizodno. Don Kihotstvo je utopično že v naprej na neuspeh določeno prizadevanje. Tak človek je tisti, ki se ne more sprijazniti z resnico in živi v svoji domišljiji. Gre za nostalgično obujanje idealov iz preteklosti.
Shakespeare je najpomembnejši evropski predstavnik renesanse. Pisal je liriko (sonet), kot tudi dramatiko (tragedije, komedije, zgodovinske drame). Napisal je Hamleta ter Romeo in Julija. Obe deli sta tragediji, (glej razliko med grško in renesančno tragedijo) ki smo ju obravnavali v sklopu domačega branja. Zelo pomembno je tudi elizabetinsko gledališče. (!glej DB!)

KLASICIZEM

Je literarna smer, ki se uveljavi vzporedno z barokom. Uveljavi se v Franciji (vrh po 1650 – Ludvik XIV.). Razmere v katerih se pojavi: absolutni vladar, centralizacija oblasti (Pariz), disciplina in red, filozofski racionalizem.

Značilnosti klasicizma:

 Disciplina in red tudi v književnosti.

 Za zgled imajo antično književnost.

 Malo pesništva.

 Pripovedništvo: miselna, zgodovinska, moralna, filozofska.

 Najpomembnejša je dramatika – tragedija in komedija.


Klasicistična komedija → izhaja iz ital. in špan. renesančne komedije, deloma iz srednjeveških fars (burk), delno pa jim je zgled Commedia dell`arte (ital. gledališče 16. st.). Najpomembnejši pisec komedij je Moliére. Zgleduje se po Antiki – 3 enotnosti, 5 dejanj, pisano v verzih; izpostavljen je značajska komika.
Moliére: Tartuffe → Tartuffe je svetohlinec, ki v Orgonovi družini postane duh. svetovalec in se poželi njihovega denarja. Spregledajo ga šele na koncu. Na koncu pride do nepričakovanega posredovanja zunanje sile (»dues ex machina«), ki v trenutku razreši zaplet. Zaradi antičnega zgleda je napisana v verzih.


PROTESTANTIZEM NA SLOVENSKEM

ali reformacija traja 1550 do 1595 v tem času sta napisani prvi slovenski knjigi: Primož TRUBAR: Abecednik ter Katekizem (leta 1550). Protestantizem je začetek slov. književnosti.

Začetnik reformacije je bil Martin Luther, ki je 31. okt. 1517 v Wittenbergu nabil 95 tez s katerimi je protestiral proti razmeram v Cerkvi in zahteva spremembe. Nasprotuje namreč: prodajanju odpustkov, bogatenju Cerkve, nezmotljivosti papeža, zahteva odpravo celibata.

Najpomembnejši zahtevi za Slovence pa sta:  vsi obredi morajo biti v domačem jez. (slovenščini);  vsak človek naj bi bral Sveto pismo v svojem jeziku

Najpomembnejši predstavniki slo. Protestantizma: Primož Trubar (Abecednik Katekizem), Bohorič (1. slovnica slovenskega jez.), Dalmatin (1. prevod Biblije v slo.), Krelj (Otročja Biblija)

Vsa besedila, ki nastanejo ta čas so polliterarna, saj nastajajo za potrebe Cerkve in imajo praktičen namen.


Primož Trubar (1508 – 1586) je sprva za svoj črkopis uporabil gotico, je tiskal v Nemčiji. Kasneje se odloči za latinično pisavo, ki jo prilagodi slo. glasovju (ƒh → š; zh → č; sh → ž). Trubarjev črkopis uveljavi kasneje Bohorič v svoji slovnici in po njem se tudi imen. Bohoričica. Trubar je pisal tudi verske pesmi, s katerimi se je hotel bolj približati ljudem.
Proti zidavi cerkva – lat. pisava.

??????????????


Jurij Dalmatin (1547 – 1589) → Najpomembnejše njegovo delo je prevod celotne Biblije (leta 1584). Izšlo 1500 izvodov, uporabil je bohoričico. Biblija je edina knjiga, ki jo je protireformacija dopuščala. Jezik Dalmatinove Biblije ostaja zgled slov. knj. še nadaljnjih 200 let.

Adam Bahorič (1520 – 1598) → Najpomembnejše njegovo delo je 1. slovnica slov. jezika napisana v latinščini in se imenuje Zimske urice (1584). V slovnici primerja slov. j. z latinščino. Bohorič uzakoni Trubarjev črkopis.



Sebastijan Krelj (1538 – 1567) → Napisal je Otročjo Biblijo, to je 1. slov. knjiga za otroke in 1. slov. učbenik. Po obliki je katekizem.

Hieronim Megiser → 1592 izda štirijezični slovar (nem, lat, ital, slo)
POMEN PROTESTANTIZMA:

  • dobimo 1. slov. knjige – začetek knj. tradicije, oblikovanje knj. jez.

  • dobimo 1. slov priročnike – slovnica, slovar

  • dobimo vse knjige, ki so potrebne za cerkvene obrede v slo. j.

  • dobimo 1. tiskarno na Slovenskem in knjižnico (stanovska knjižnica)

  • 1. šole – pouk vseh otrok v cerkvah ter pesmarice so zgled takratnega pesnjenja



PROTIREFORMACIJA IN BAROK

PROTIREFORMACIJA

se začne s koncem reformacije (1595 – 1615). Gre za obdobje rekatolizacije (povračanje kat. vere). Šele leta 1613 je Tomaž Hren izdal skrajšano različico Dalmatinove Biblije Evangelia inu listuvi. V tem delu je manj germanizmov, kot pri Dalmatinu. Drugo manj pomembno delo pa je Kanizijev katekizem (1615)
V naslednjih 50 letih ni izšla nobena slovenska knjiga. To imenujemo obdobje slovstvenega zastoja. Vzroki za obdobje slovet. zastoja:


  • tridesetletna vojna

  • katoliški krogi se manj zanimajo za izobrazbo in knjige kot protestanti

BAROK (1672 – 1768)

Barok je umetnostni krog. Začne se z 2. izdajo Evangelia inu listovi leta 1672. Glede na vsebino govorimo o verski/nabožni knj. (op. cerkvena knj. – dela, ki jih Cerkev potrebuje za svoje delovanje; verska knj. – verska tematika, vendar ne nastane za potrebe Cerkve).

Vrste verske knj.: verska razmišljanja (M. Kastelic: Nebeški cilj); zbirke pridig (J. Svetokriški: Sveti priročnik); pasijoni (oče Romuald: Škofjeloški pasijon). Avtorji del so duhovniki in menihi, ki jih pišejo za potrebe drugih duhovnikov. Je pretirano okrašen, kičast (veliko prid., dolge povedi, nasprotja – telesnost : duhovnost, pretirana bohotnost).


Janez Svetokriški (Tobija Lionelli) → je avtor 5 knjig pridig Sveti priročnik. V njih je zbral 133 pridig. Namenjene so drugim duhovnikom. Vse imajo enoten obrazec:  teza – citat iz Biblije;  uvod – napoved teme;  jedro – najpomembnejše, v njem navaja zglede, primere – eksemple. Eksempli so kratke zgodbe kot primer dobrega ali slabega človeškega razvoja. So najzanimivejši del in so najbližje literaturi. Viri ekspemplov: vsakdanje življenje, literatura, ljudsko slovstvo, anekdote o znanih ljudeh;  zaključek – povzetek in vrnitev k osnovni tezi

Pridiga: Na noviga lejta dan → gre za pridigo (baročna pridiga) za posebne priložnost – 1. dan v letu. Osnova jezika je protestantski, kakršen se je ohranil v Evangelia inu listuvi. Dela ogromno napak. Moraliziranje → ta je presojanje dejanj s stališča morale. Njegove pridige so veristične → Verizem je natančno posnemanje, predstavljanje stvarnosti.



SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO

To je ljudska besedna umetnost, ki se prenaša iz roda v rod z ustnim izročilom od predkrščanskih časov do danes.



  1. Avtorji → so bili sposobnejši predstavniki iz ljudstva, so anonimni (študentje, obrtniki, trgovci). Med ljudsko slovstvo uvrščamo tudi ponarodele pesmi.

  2. Razvoj → Najstarejša so približno iz 1100, motivi pa so že predkrščanski. Vrh doseže 1300 – 1500, kasneje pa začne zamirati.

  3. Zapisovanje → 1. zapis lj. slov. je zapis Velikonočne pesmi v Stiškem rokopisu leta 1440. kasneje so jih začeli zapisovati v 18. in 19. st. V 20. st. zapisujejo tudi melodijo.

  4. Pomen → lj. slovstva je vtem da govori o življenju preprostih ljudi. Ima tudi velik vpliv na umetno književnost (Levstik, Prešeren, Trdina,…)

  5. Delitev :

    1. pesništvo lirsko (obredne, nabožne, ljubezenske, pivske, vojaške, stanovske, izseljeniške, šaljive, otroške) in epsko (balade, romance)

    2. pripovedništvo pravljice (čudežne, realistične, živalska), basni ter pripovedke (bajke, zgodovinske, razlagalne, šaljive, legende).

    3. kratke oblike → pregovori, reki, rekla, uganke, šaljivke

Od lepe Vide → je primer ženske balade – govorijo o usodi žena, ki je tragična. V slovenskem prostoru je zapisanih 19 različic. Lepa Vida ni balada zaradi tragičnega konca, ampak zaradi žalostnega vzdušja v pesmi.



Rošlin in Verjanko moška balada – govori o moških, konec je tragičen. V primerjavi z ženskami so krajše. Balada je epska ali pripovedna pesem, ki ima tragičen konec, temačno dogajanje, ima dramsko zgradbo. Deli se na moške in ženske.

Kurent → ljudska pripovedka. Kurent je bil predkršč. bog veselja in pitja. V ospredju so težave, ki jih Kurent reši s pomočjo zvijač in lastne iznajdljivosti Ima okvirno zgradbo – 1. in zadnji odstavek. Vložene zgodbe so anekdote iz Kurentovega življ. Kurent ima elemente pravljice, legende in bajke


RAZSVETLJENSTVO

Je meščansko gibanje, ki se začne v Franciji sredi 18. st. Vrh in hkrati zaključek doseže s francosko revolucijo (l. 1789) – z njo se namreč težnje razsvetljenstva uresničijo. Razsv. se med umetnostmi uveljavi le v knj., ker je le ta primerna za širjenje njenih idej (GESLO: svoboda, enakost, bratstvo). Poudarja člov. Sposobnosti, razum, znanje. Meščanstvo zahteva enakopravnost med plemstvom in meščanstvom.

Še vedno je uveljavljen racionalizem (razum), empinizem (poudarjanje čutnih zaznav, ki jih lahko ugotovimo s poskusi) ter deizem (Bog je stvarnik, v današnje dogajanje ne vpliva).

V razsvetljenstvu se uveljavi:



  • didaktična (poučna) poezija

  • komedija (smeši napake v družbi in plemstvo) → Najpomembnejši predstavnik je de Beaumaichais: Figarova svatba, ki je močno vplival na nastanek Matička.

  • roman (je najpomembnejša lit. zvrst) – so meščansko čtivo.

Tipi romanov:  pustolovski romani (D. Defoe: Robinson Crusoe);  potopisno-utopični roman (Guliverjeva popotovanja)  utopični roman (T. Moore: Utopija)  filozofski roman

Središče razsvet. So bili enciklopedisti → izdajatelji enciklopedij, zbirke celotnega takratnega znanja.




1   2   3   4   5   6   7   8


База данных защищена авторским правом ©shkola.of.by 2016
звярнуцца да адміністрацыі

    Галоўная старонка