Boniteta za omv V poslovnem najemu – določanje nabavne vrednosti, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove za boniteto od 01. 01. 2013 naprej




Дата канвертавання24.04.2016
Памер22.46 Kb.



Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina/ …
BONITETA ZA OMV V POSLOVNEM NAJEMU –

določanje nabavne vrednosti, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove za boniteto od 01.01.2013 naprej
Številka: 02/PD/2013

Datum: 23.01.2013


Vprašanje – opis problema
Zavezanec za davek (gospodarska družba, zasebnik – fizična oseba, ki opravlja dejavnost) ima sedež in opravlja dejavnost v Sloveniji. Zavezanec je pri njemu zaposlenemu delavcu v septembru 2010 zagotovil uporabo (službenega) osebnega motornega vozila (OMV) za privatne namene, ki ga je pridobil na podlagi poslovnega najema v septembru 2010.
Kako naj zavezanec določi oziroma iz katere nabavne vrednosti naj izhaja pri obračunu bonitete za službeno OMV za januar 2013 glede na to, da pri poslovnem najemu najemojemalec (najemnik) OMV ne izkazuje med svojimi (opredmetenimi osnovnimi) sredstvi in skladno z zadnjo spremembo ZDoh-2?
Mnenje
ZDoh-2 je po noveli L (UL RS, št. 94/12) posegel tudi na področje bonitete za uporabo službenega OMV v privatne namene, tako da je izenačil (pomembno v primeru poslovnega najema) določanje davčne osnove za vrednotenje bonitete pri uporabi službenega OMV tudi v privatne/zasebne namene.
V primeru poslovnega najema OMV se za vrednotenje bonitete pri najemojemalcu uporabi nabavna vrednost, po kateri je OMV izkazano kot opredmeteno osnovno sredstvo pri najemodajalcu, k tej nabavni vrednosti pa se všteva (prišteje) tudi davek na dodano vrednost.
Obrazložitev
Posebna pravila pavšaliziranega načina določanja zneska bonitete (njenega ovrednotenja) za OMV1 iz drugega odstavka 43. člena ZDoh-2 določajo:
43. člen

(vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo)

[…]

(2) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka 10%. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.

[…]
Obstoj bonitete za OMV ni odvisen od načina pridobitve OMV (nakup, finančni najem poslovni najem, lastna izdelava – t.i. »interna realizacija«). Za vse načine pridobitve OMV veljajo enaka pravila vrednotenja bonitete. V drugem odstavku 43. člena ZDoh-2 je namreč uporabljen izraz »pridobil«, ki ni istopomenka (ne pomeni enako) izrazu »kupil«. Pridobitev obsega poleg pridobitve z nakupom (pridobitev lastninske pravice in s tem pravice do uporabe) tudi pridobitev, ki obsega samo pravico do uporabe, ne pa tudi lastninske pravice. Takšna primera sta poslovni in finančni najem.2
ZDoh-2 posebej ne opredeljuje, kaj je mišljeno z »nabavna vrednost« in kako se le-ta določa, prav tako pa tudi ne napotuje na drug predpis, ki bi to podrobneje določal. Upoštevaje, da bonitete zagotavljajo zavezanci - delodajalci, tj. osebe, ki opravljajo dejavnost, kateri vodijo poslovne knjige, v katere se vnašajo tudi poslovni dogodki v zvezi s sredstvi, je opredelitev nabavne vrednosti smiselno in primerno poiskati v predpisih o vodenju poslovnih knjig (računovodskih standardih).
V slovenskih računovodskih standardih je v SRS 1 (2006) nabavna vrednost opredeljena naslednje:
1.10. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti. Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
V praksi ni možno, da bi bila vrednost istega sredstva v celoti izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi pri dveh različnih osebah. Takšen je tudi primer poslovnega najema, kjer je vrednost sredstva (v danem primeru OMV) izkazana pri najemodajalcu.
Upoštevaje, da je zavezanec, ki zagotavlja boniteto, le-to po ZDoh-2 dolžan obračunati, pri čemer mora izhajati iz nabavne vrednosti, je edina možna rešitev v primeru poslovnega najema OMV ta, da zavezanec, ki zagotavlja boniteto iz naslova OMV (najemojemalec) podatek o nabavni vrednosti pridobi od osebe, ki mu je OMV oddala v poslovni najem.
Ker je najemodajalec v primeru OMV, ki ga oddaja v najem »najverjetneje« izkoristil pravico do odbitka DDV in torej v svojih poslovnih knjigah izkazuje nabavno vrednost OMV brez DDV, mora najemojemalec pri obračunu boniteta za uporabo OMV v privatne namene, upoštevaje tudi zadnjo spremembo ZDoh-2, upoštevati, da se v nabavno vrednost (obvezno) vključuje tudi davek na dodano vrednost. V konkretnem primeru navedeno pomeni, da bo ob obstoječih stopnjah DDV v Sloveniji, povišal nabavno vrednost za 20%.
V opisanem primeru bo dejansko prišlo do spremembe zneska/višine boniteta za OMV – boniteta bo pri obračunih od 01.01.2013 naprej višja, kar prikazujemo tudi z naslednjim zgledom:
ZGLED – Obračun boniteta za OMV pri poslovnem najemu pred in po 01.01.2013
Izhodiščni podatki:

  • OMV pridobljeno v septembru 2010 in v istem mesecu predano v uporabo, tudi z možnostjo uporabe v privatne namene

  • nabavna vrednost OMV je 50.000,00 € (v knjigah nejemodajalca) + 20% DDV = skupaj 60.000,00 €

  • v privatne namene prevoženih več kot 500 km mesečno, podjetje krije tudi stroške goriva privatnih voženj


Obračun boniteta za OMV v mesecu decembru 2012:

  • teče tretje leto uporabe, nabavna vrednost (50.000,00) se za namene boniteta zniža za 30% in znaša = 50.000,00 x 70% = 35.000,00 €

  • boniteta za OMV = 35.000,00 X 1,875 = 656,25 €


Obračun boniteta za OMV v mesecu januarju 2013:

  • teče tretje leto uporabe, nabavna vrednost (60.000,00) se za namene boniteta zniža za 30% in znaša = 60.000,00 x 70% = 42.000,00 €

  • ob posegu v ZDoh-2 po noveli L, se v nabavno vrednost všteva tudi DDV

  • boniteta za OMV = 42.000,00 X 1,875 = 787,50 €


Razlika v davčni vrednosti bonitete znaša krepkih 131,25 € mesečno, kar pomeni 20% povišanje.

PODROČJE: ZDoh-2
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12--ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K in 94/12-ZDoh-2L).

  • Slovenski računovodski standardi (2006) (SRS 2006), Uradni list RS, št. 118/05 (10/06-popr., 112/06-popr., 90/10-popr.), 58/06-SRS 24 in 25 (2006), 119/08-Spremembe SRS (2006), 1/10-Spremembe SRS (2006), 80/11-SRS 21 in 22 (2012) in 2/12-Spremembe in dopolnitve SRS (2006).




1 Glede splošnih in posebnih pravil vrednotenja bonitete in njenega vštevanja v davčno osnovo glej mnenje davčnega strokovnjaka BONITETA ZA OMV V PRIMERU ZAČETKA PRIVATNE UPORABE PO NAKUPU – DOLOČANJE NABAVNE VREDNOSTI, KI SE UPOŠTEVA PRI IZRAČUNU DAVČNE OSNOVE ZA BONITETO, številka: 18/KM/2010, datum: 11.03.2010.


2 Pri čemer je finančni najem posebnost. Čeprav najemojemalec sredstva v finančnem najemu nima v pravni lasti, ga izkazuje med svojimi opredmetenimi sredstvi. Računovodski predpisi (standardi) dajejo namreč v primeru finančnega najema prednost načelu ekonomske vsebine pred pravno obliko, zato se sredstvo v finančnem najemu izkazuje v okviru osnovnih sredstev najemojemalca, in ne najemodajalca (kot velja to pri poslovnem najemu).


Stran

/





База данных защищена авторским правом ©shkola.of.by 2016
звярнуцца да адміністрацыі

    Галоўная старонка