1. Preberite imena oseb in opis scene




Дата канвертавання26.04.2016
Памер28.16 Kb.

1. Preberite imena oseb in opis scene.


Slavko Grum je podrobno predstavil osebe in sceno z namenom, da ta nenavadnost vpliva na nas grozljivo, usodno. S tem nas že v uvodu usmeri k dogajanju v mestu Gogi in natančno in doživeto opiše temačne obraze prebivalcev.

2. V skicirane prostore zapišite imena njihovih prebivalcev.

Hana




pisar Klikot


Tarbula, Afra



Teobald
Starka
Gapit




3. Katere podatke daje uvodna opomba o kraju, ljudeh, predmetnosti, vzdušju?


Uvodna opomba prikazuje usodno in temačno vzdušje, v katerem so ljudje odtujeni, se zapirajo sami zase, bežijo drug pred drugim z namenom, da bi ubežali zlu. Kraj je popolnoma zapuščen. Hiše so nagnjene na cesto, polne prahu, morda še zapuščenih obešencev.

4. Preberite začetni prizor med Afro, Tarbulo in Juto. Zakaj se skuša Klef izmuzniti?


Pogovor med Afro, Tarbulo in Juto teče o tem, ali so na slavnost povabili tudi barona. Afra in Tarbula, radovedni sestri, panično in hitro sprašujeta služkinjo Juto o tem dogodku. Medtem pa se omenjenemu balkonu bliža šepavec Klef, ki se na vsak način želi izogniti Afri in Tarbuli. Pogovor z njima mu je odveč, neljub,…

5. Preberite odlomek (str.36-41)


Klef se poskuša potuhniti in izogniti radovednima in zajedljivima sestrama, a ga ti dve kljub temu zadržita. Njihov pogovor se na začetku sploh ne ujema. Afra in Tarbula sprašujeta, kam je Klef namenjen, on pa poskuša z drugimi temami preusmeriti njuno pozornost. To mu sprva uspe. Motiv tega prizora je neznani tujec, s katerim Klef poskuša omehčati sestri. Na koncu zmagata sestri, ki Klefa preusmerita. (motiv: deklica, ki bruha). Po Klefovem odhodu se na ulici pojavi umrli naddavkar, ki pripoveduje o svoji ženi (motiv). Afra in Tarbula sta najprej presenečeni nad naddavkarjem. Ko pa naddavkar panično izdavi svoji skrbi in pobegne, sestri le še dokončata spomine o naddavkarjevem življenju na tem svetu.

6. Preberite scensko opombo o sočasnem dogajanju. (Gapit, lutka)


Scenska opomba prehaja preko ostalih prebivalcev Goge ter se ustavi pri Gapitu, ki prihaja domov. S seboj nosi aktovko. Ko pride domov se skrbno zaklene, nato pa ob natočenem vinu preobleče svojo lutko Gizelo. S tem Gapit pokaže, da je neke vrste bolnik, ker kupuje obleke neživi stvari. Močno je navezan na lutko-materialno stvar. Ne zna ceniti živega, temveč se zadovolji z lutko. Avtor v tej opombi skuša natančno opisati Gapitovo vedenje, njegove kretnje ter s tem bralcu skuša čimbolj pokazati, kako se je dogodek res odvijal. V opombi si motivi sledijo v zaporedju Afra in Tarbula, Klikot, grbavec ter Gapit in lutka.

Gapitova mimika je dobra opisana s prislovnimi določili načina, ki dajejo odlomku napetost, stopnjevanje (bežečega, počasi, hlastno, skrbno,…)



7. Preberite začetne replike pogovora med Hano in Terezo do Ali vas je strah?

Iz začetka pogovora se da razbrati, da bosta Tereza in Hana v nadaljevanju govorili o tem, zakaj bi bilo Hano strah. Hana bo verjetno to zanikala, Tereza pa ji ne bo verjela.



1.) Zunanja in notranja zgradba drame

Zunanja zgradba: drama je kratka dvodejanka, ki ne poteka v vzročnem zaporedju, temveč simultano. Taka predstava deluje kot kompliciran, vndar skrajno precizen mehanizem.

Notranja zgradba: kot sam Grum pravi, je Dogotek v mestu Gogi montaža raznih zgodb: iz Zolajeve novele Za noč ljubezni, sklepnega prizora Ibsenovih strahov, iz dveh svojih črtic in osnovne zgodbe Strindbergove Gospodične Julije
2.) Oznaka oseb, njihova omejenost s psihološkimi frustracijami

Protagonistka zgodbe je Hana, ki se je po dolgih letih bivanja v tujini zopet vrnila domov. Njen motiv je seksualna travma. V rani mladosti jo je posilil hlapec, kar je bil vzrok za njen odhod iz mesta. Svoje frigidnosti se želi rešiti z umorom Preliha. Konec drugega dejanja se zdi, da ji je to uspelo, vendar se zastori dvignejo znova in vidimo vse prebivalce v začetnih pozah, tudi Hano. Njen uspeh je torej vprašljiv. Tudi ostali junaki izhajajo iz psihopatološke seksualnosti: sestri Tarbula in Afra (nevoščljivost), Klef (pedofilija), umrli naddavkar (samoljubnost), Gapit (fetišizem - lutka), grbavec Teobald (želja po kompenzaciji), mirna žena (samomor).


3.) Pomen didaskalij za razumevanje drame

Pomen didaskalij je lažjem razumevanju razpleta, ki poteka pred bralcem. Brez didaskalij bi dogodkom težko sledili, saj nazorno slikajo dejanja junakov in dogajanje okoli njih. Drama je analitična.



4.) Razlaga konca in prizorov po koncu, ali gre za krožno dramaturgijo

Konec predstavi tragičnost mesta, saj se ne razplete, ampak se spet zgodijo stvari, ki so se zgodile že na začetku.



5.) Primerjava koncev pri Grumu, Sartru in Ionescu

Pri vseh treh na koncu ne najdemo nikakršnega sporočila ali rešitve, saj se stvari ponovijo: pri Sartru kot brezizhodnost in ujetost, Ionesco predstavi isti dialog le z drugimi osebami, Grum pa ponovi dogodke, ki so se že zgodili.



6.) Glavna ideja v drami, ali je v Gogi možna odrešitev

Glavna ideja drame je prikaz sprevrženosti prebivalcev mesta Gogi, ki mučijo en drugega vsak na svoj način. V Gogi odrešitev ni možna, vsak ostane žrtev potlačenih in neizživetih strasti.



7.) Absurdnost v Gogi in pri Ionescu

Absurdnost drame je v iskanju izhoda iz začaranega kroga vsakdana. Goga bo ostala vedno ista - prostor zafrustriranih ljudi, ki si ne morejo, morda celo ne želijo pomagati. Pri Ionescu je glavni namen zgodbe predstaviti absurd, Grum pa ga jemlje le kot sredstvo za oblikovanje umetniškega dela.



Ljubezenski trikotnik med Hano, Prelihom in Klikotom

Grumova drama v dveh dejanjih, dogodek v mestu Gogi, nam v osredje postavlja vprašanje o človekovi podzavesti, ki obvladuje življenja mestnih prebivalcev. Tej so kot posamezniki neaktivni zaradi neizživetih strasti, kar pride najbolj do izraza v njihovih nepremišljenih, neprimernih dejanjih. Tipičen primer neizživetega meščana je Otomar Prelih, ki z posilstvom zaznamuje glavni lik drame, Hano. Slednja se pod vplivom obupa zateče k pisarju in uradniku Klikotu. Ljubezenski trikotnik, ki pri tem nastane, že v začetku nima temeljev pravega ljubezenskega trikotnika, saj je ljubezen prisotna le s strani Klikota.

Hči bogatega trgovca Hana, se po večletnem prebivanju v tujini vrne v rodno mesto, kjer se želi soočiti s svojimi mladostniškimi strahovi. Kot ne še trinajstletno dekle jo je namreč posilil služabnik njenega očeta, Komi Otmar Prelih. Posilstvo jo spremeni v nemočno in travmatično osebnost, ki se z zaročencem Frankom ne more spustiti v spolne odnose. Svoje boleče spomine posredno zaupa le gospe Terezi. Iz pogovora sklepamo, da seveda Hana do njega ne goji nikakršnih čustev saj mu njegova telesna bližina in navzočnost pomenita le gnus in velik odpor.«Imel je tako zabrekle oči, tako vse gnusno je bilo, da ni smelo biti res, to ni moglo biti res. In snival jo je brezmiseln up, da se nekega jutra prebudi in ne bo res, ne bo več grozotnega v njenem spominu«. Kljub Hanini želji, da bi se ubranila posiljevalca, pa Prelih vedno znova izkorišča njeno nemočnost, in se je s silo želi prilastiti. V obupu, da bi se ga ubranila, poprime za svečnik in ga z njim udari po glavi.

Tako Hana kot Prelih tudi on do nje ne čuti ljubezni, ampak si z prilaščanjem njenega telesa želi potešiti svoje neizživete strasti. Hana je predmet njegovega poželenja, z njo ravno kot z lutko; ji ukazuje, jo grabi in poljublja na silo. Kljub Haninemu opozorilu, da bo o storjenem spregovorila očetu, jo Prelih še vedno raznimi opolzkami želi popolnoma ohromiti in doseči, da bi se mu predala. »Prvega dekle ne pozabi nikoli«.

Skromni pisar Aloisius Desiderius Klikot, je za razliko od Hane in Preliha, resnično zaljubljen v Hano, a svojih čustev ne izda. Večino časa se prepušča sanjarjenju. Svojo ljubezen izraža z pomočjo glasbe, natančneje, z igranjem flavte. Izbranki piše ljubezenska pisma, ki jih ne odpošlje, ampak le skrbno hrani v skrinjici. V goreči ljubezni do dekleta gre celo tako daleč, da si zamišlja njene odgovore na njegova pisma. V nadaljevanju pa njegova ljubezen do Hane ne ostane skrita. Mestni birič Kaps javno izda pisarjeva čustva. Hani sprva Klikotova naklonjenost laska, kasneje pa jo izkoristi sebi v prid, ko zaljubljenca prosi, naj ji pomaga se znebiti Prelihovega trupla. V zameno za storjeno dejanje, mu Hana ponudi njeno telo. Klikot je pod dejstvom, da ga dekle ne ljubi, ampak ga želi le izkoristiti, močno prizadet in poskuša storiti celo samomor, kar priča o njegovi neizmerni ljubezni.

Če povzamem vsa navedena dejstva, pridem do zaključka, da je Klikot edina oseba izmed treh likov, ki čuti resnično ljubezen. Hana ga je na podlagi njegovih čustev le izrabila, v zameno pa mu je ponudila telesno ljubezen, ki pisarju ne pomeni nič. Iz tega izhaja tudi njegova želja po samomoru. Prav tako kot je Hana izrabila Klikota, pa je tudi Prelih izrabljal Hano le za potešitev njegovih potreb.


SLAVKO GRUM

Slavko Grum (1901 - 1949) je bil rojen v Šmartnem pri Litiji. Po novomeški gimnaziji je na Dunaju vpisal {tudij medicine, služboval najprej v Ljubljani, potem v Zagorju ob Savi, kjer je tudi umrl.

Na Dunaju se je seznanil s Freudovo psihoanalizo, ki ga je zanimala tudi pozneje. Pri svojem delu je razkrival patolo{ke, telesno mu~ne, predvsem pa duhovno razrvane in bolne strani ~love{kega `ivljenja. Tudi sam je bil njihova `rtev, zato mu je bil ekspresionisti~en pristop blizu.

Gruma uvr{~amo med slovenske ekspresioniste. Svoja dela je objavil v revijah. Tu je iz{la l. 1930 drama Dogodek v mestu Gogi, ki je bila nato izdana {e knji`no in so~asno uprizorjena. Objavil je {e vrsto kraj{ih pripovedi, novel ali črtic (Matere, Beli azil). [ele po drugi svetovni vojni je iz{lo zbrano Grumovo delo.

Grum je ustvaril najbolj{e primere slovenske ekspresionisti~ne proze s ~rticami in novelami, ki se dogajajo v bolnem, na pol pataloškem svetu, tudi med blazne`i. Stiliziral je življenje in se odmikal od realizma, da je izrazil življenjsko tesnobo, grozo in usodno brezizhodnost. Ta problematika je v drami Dogodek v mestu Gogi postavljena v ospredje: manj je v njej poudarjena eti~na perspektiva očiščenega in obnovljenega ~loveka, ki je bila zna~ilna za mnoge ekspresioniste. Njegov ekspresionizem ni ~ist niti dosleden. Kljub temu Gruma po glavnih vsebinskih in oblikovnih potezah postavljamo v to smer.

Grumov pisateljski opus je razmeroma skromen, saj se je literaturi zgodaj odpovedal in se posvetil svojemu poklicu.



Dogodek v mestu Gogi

Dogodek v mestu Gogi je najboljše dramsko delo slovenskega ekspresionizma. Mesto Goga je simbol malomeščanskega življenja v provinci; v svoji utesnjenosti čaka na dogodek, ki bi razviharil in sprostil zatohlo življenje. Tega dogodka ni, čeprav ga vsi prebivalci napeto čakajo. Namesto hrupnega zunanjega dogodka pride le do življenjske rešitve junakinje Hane: v zgodnjih dekli{kih letih jo je posilil komí Prelih in Hana je ostala v njegovi duhovni oblasti, ~eprav je za ve~ let od{la v tujino; po vrnitvi v Gogo znova zapade pod njegovo oblast, vendar se v poslednjem trenutku zbere in Preliha udari s svečnikom. Čeprav se izkaže, da ostane živ, se je vseeno izpolnil dogodek, ki pa ostane Gogovcem nerazkrit, vendar je pomemben, ker je glavna junakinja z njim rešena svoje duhovne more.

Ostali junaki drame takega dejanja niso zmo`ni. Vsi so žrtve zunanjega in notranjega pritiska, ki jih pu{~a neiz`ivete, zato jih življenje maliči v bolestne, skoraj groteske like (Afra, Tarbula, Teobald, Mirna `ena…). Krivda je v njih samih, ker ne najdejo moči, da bi se uprli okolju in monotonosti.

Ideja drame je torej ta, da so v človekovi notranjosti sile, ki jih zunanji pritiski mali~ijo in sprevra~ajo v njihovo nasprotje. Rešitev vidi Grum samo v dejanju. Sama ideja je novoromanti~na, vendar jo je Grum izrazil v ekspresionisti~ni obliki.

V odlomku smo priča odrešujočemu "dogodku", za katerega pa se izka`e, da je odre{il le Hano, ki je predstavljeno dejanje zmogla; ostala Goga pa je še naprej žrtev (psihoanaliti~no pojmovanih) potla~enih in neiz`ivetih strasti. Odlomek spada na začetek drugega dejanja. Hana pride v Gogo in Prelih jo sku{a zopet pridobiti pod svojo oblast. Hana se mu upre in ga udari s sve~nikom. Tako se re{i, dogodek pa ostane Gogovcem prikrit. To je ključni dogodek v delu.

Grum je pisec najpomembnejše slovenske odrske groteske, pravzaprav je šele on ustvaril dramsko grotesko v slovenski literaturi.



1.) Kaj pomeni mesto Goga? Kako bi ga razložili s sociološkega in kako s psihološkega vidika?

S sociološkega vidika je mesto Goga osamljeno mesto. Tu živi peščica ljudi, ki so sami in oddaljeni od drugih. Nimajo boljšega dela kot da opazujejo in kritizirajo druge in njihova dejanja. S psihološkega vidika pa je to mesto pusto in brez življenja in tempa, kakršno je bilo takratno življenje v mestih.



2.) Opazujte odrski dramski prostor in premislite o simbolni razporeditvi oseb v drami (narišite si Grumovo simultano sceno). Kdo je vplival na avtorjevo dramsko tehniko? Zakaj prizori niso označeni?

Osebe so razporejene tako, da so v zgornjih nadstropjih tisti, ki bi v življenju radi dosegli več. To so Hana, Klikot in Teobald. V nižjih nadstropjih pa so tisti kateri nimajo takšnih namenov, niso umetniki. Drama je napisana tako, da so vsi igralci ves čas na odru, zato ni prizorov. Grum je uporabil simultano tehniko. Na Gruma je vplival ruski režiser Tairov, ki je to tehniko razvil.



3.) Zakaj ima drama naslov Dogodek v mestu Gogi? Na kratko povzemite vso zgodbo.

Tak naslov si je pisatelj izbral zato, ker drama govori o majhnem mestecu, kjer vsi pričakujejo nek dogodek, ki ga na koncu sploh ni.

Mesto Goga je izmišljeno in njeni prebivalci so zelo nenavadni. Vsak prebivalec ima probleme, ki za družbo večinoma niso sprejemljivi, bodisi ljubezenski, bodisi seksualni. Čakajo na nek dogodek, ki naj bi se pripetil in razbremenil celotno neprijetno in dolgočasno vzdušje. Nekakšen vrh zgodbe predstavlja prizor kjer Hana svojega posiljevalca Preliha udari s svečnikom po glavi in misli da ga je ubila. Prelih preživi in tudi življenje ostalih se ne spremeni. Ozračje ostane isto.

4.) Opazujte didaskalije in njihov pomen pri razumevanju zgodbe.

Didaskalije so nujno potrebne v tej drami, saj bi bilo drugače nemogoče razbrati dogajanje v drami. Opisujejo čas dogajanja, mesto dogajanja, osebe, ki so vanj vključene in seveda dogajanje samo.



5.) Kako bi definirali groteskno? Pomagajte si s slovarjem.

Groteskno je beseda za nekaj kar je tragično in komično obenem. Prikazano je na komičen način.

Hana je zapustila mesto, ker jo je posiljeval njen služabnik Prelih. Po nekaj letih se vrne nazaj in upa, da so se razmere spremenile, vendar sprememb ni. Prelih ima Hano še vedno v oblasti in neprestano ji ponavlja stavek: »Prvega ne pozabiš nikoli.« To predstavlja njegov odnos do nje. Želi si jo imeti za vedno in jo izkoriščati še naprej. Vendar kasneje se mu Hana upre. Ko Prelih pride pijan v sobo, da bi jo izkoristil, ga ona udari s svečnikom po glavi in misli, da je umrl. S Klikotovo pomočjo se ga znebi. Nažalost pa Prelih ne umre in se zgodba le še ponavlja.

Drama ni zgrajena klasično. Ima samo dve dejanji, medtem ko jih imajo klasične pet. prizori v drami niso razdeljeni, saj je Grum uporabil simultano tehniko.

7.) Na kratko premislite o drugih karakterjih v drami (povzemite jo z njihovimi lastostmi) in opišite kot skupinski portret (Tarbula in Afra, Klef, umrli naddavkar, Julio

Gapit, Teobald, mirna žena).

Tarbula in Afra sta opravljivi ženski, ki stanujeta v sredinskem delu hiše in imata vpogled na celoten trg. Njun največji problem izvira iz tega, da nikoli nista bili ljubljeni. Afra je v mladosti sicer imela moža, ki pa je ljubezen izkazoval drugi ženski.

Umrli naddavkar je pravzaprav mrtev mož, ki išče svojo ženo. Je samoljuben in neprestano poudarja kaj in koliko je on naredil za svojo ženo.

Julio Gapit je fetišist, ki se je zaljubil v lutko. Ker v svojem življenju ni našel prave ljubezni, jo je posvetil lutki. Na njegovo »zmešanost« pa kaže tudi halucinirani glas, ki ga spremlja povsod.

Teobald je grbavec, ki si silno želi postati igralec. Zaveda se, da mu zaradi svojega videza to ne bo uspelo in zato nekako nadomesti to s tem, da doma vadi neprestano eno in isto igro in sicer Ibsenove Strahove.

Mirna žena je tista, v katero se je zaljubil Afrin mož. Ona si močno želi umreti in da bi umrla čimbolj na skrivaj ne je. Samomor pa hoče prikriti, ker bi drugače Afra Elzinemu sinu Teobaldu povedala da je Elza njegova mama in da je ona kriva za njegovo grbo.



8.) kako se je na dramo odzvala slovenska javnost?

Slovenska javnost je bila zelo šokirana, zdela se jim je nezanimiva.


База данных защищена авторским правом ©shkola.of.by 2016
звярнуцца да адміністрацыі

    Галоўная старонка