Orientalske književnosti




старонка6/8
Дата канвертавання24.04.2016
Памер198.91 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8

Kons. 5 {B3-352}


Je tipično konstuktivistično besedilo. Pesnik izenači zlato (bogastvo) in gnoj (»propad«). Vse je enako nič. Če nimaš duše, ne potrebuješ zlata. Če pa imaš dušo, ne potrebuješ ničesar. Konec ima več razlag: J.A. – potrditev; I.A. – posmeh; …

SLAVKO GRUM (1901-1949)


Je najpomembnejši slovenski ekspresionistični dramatik. Poleg dram je pisal tudi črtice. V delih ga zanima predvsem duševnost oseb, ki so v drami popačene – groteskne. Uvaja psihoanalizo. Večina nastopajočih oseb je psihično bolnih.

Dogodek v mestu Gogi


???????????????????????????????
IVAN PREGELJ 1883-1960

Najpom. dela: Tolminci, Bogovec Jernej, Plebanus Joanes (zgodovinski romani), Matkova Tina (novela). Ni »pravi« ekspresionist – je starejši, motivi in teme njegovih del so povezani z zgodovino. Bil je katoliški pisatelj – religiozne teme in motivi. Ekspresionistični je slog in osebe (čustveno razklane, trpeče, pretiravanja, zun. podoba je popačena, razdvajajo jih močna nasprotja), ki običajno tragično končajo.



Matkova Tina


????????????????????????????

SOCIALNI REALIZEM
Socialni realizem  Uveljavi se le v slov. knj. Njegov namen je prikazovanje družbe, družbene razmere pri čemer se naslanja na nižje sloje. Prikazuje njihov boj za preživetje in v večini del napovedujejo boljšo prihodnost. Pogosto se srečuje s kritiko vladajočega razreda.
Zvrsti:

  1. Pripovedništvo  novele, povesti, romani (kolektivni roman – v središče postavlja neko skupnost – Požganica, Doberdob). Avtorji: Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Kosmač, A. Ingolič, I. Potrč …

  2. Dramatika  Bratko Kraft – piše zg. drame v katerih so izpostavljena druž. razmerja med različnimi sloji. Jasno je izražena tudi ideja – višji razredi bodo propadli. Npr: Celjski grofje

  3. Pesništvo  Mile Klopčič, Tone Seliškar

PREŽIHOV VORANC


Boj na požiralniku

??????????????????????????????????




SVETOVNA KNJIŽEVNOST 20. STOLETJA


{B3-327}
Nadaljujejo se še vplivi prejšnjih smeri (realizem, simbolizem in manj naturalizem ter dekadenca). Na novo pa se pojavi modernizem – Modernizem je skupno ime za različne smeri, ki se uveljavijo na zač. 20. st. – futurizem, dadaizem, ekspresionizem, konstruktivizem, nadrealizem,…

Vsem tem smerem je skupno:



  • Modernisti skušajo čim bolj natančno izraziti psihično vsebino posameznikove zavest, pa tudi podzavesti. Zunanji svet jih ne zanima – le kolikor vpliva na posameznikovo zavest.

  • Personalni (osebni) pripovedovalec – vsi podatki so subjektivni

  • Uveljavi se notranji monolog (nov način pisanja – slog) s katerim lahko izrazimo tok zavesti (vsebina). /Da določeno vsebino (tok zavesti) lahko izrazimo potrebujemo določeno oblikovno sredstvo (notranji monolog)/ Tok zavesti je vse kar se pojavlja znotraj zavesti. Notranji tok je tudi asociativni tok – neurejeno pisanje (neka misel asocira do neke druge).

  • Odnos do jezika  Jezik mora biti popolnoma svoboden, sproščen, nobena pravila naj ne omejujejo avtorja (ni ločil, ni velikih začetnic,…).


SMERI MODERNIZMA


FUTURIZEM

Uveljavi se po letu 1909, ko T. Marinetti izda Futuristični manifest. Manifest je programski povzetek literarnih ciljev – literarni program, ki je za vse pripadnike zavezujoč. Futurizem zavrača vse, kar je staro, pripada tradiciji. Na to mesto morajo postaviti, kar je novo – tehnični razvoj, vojne,… Futuristi poveličujejo vojno.

2. center futurizma je v Rusiji  revolucionarni futurizem (V. Majakovski). Hvali predvsem »novo« družbo, »nove« ljudi in odnose med njimi (začetek socializma).
DADAIZEM

Besede razpadejo na zloge, so brez pomena. D. je usmerjen k skrajnemu nihilizmu – upira se tradicionalni kulturi (estetiki) in zahteva vrnitev k primitivnim glasovom, pomembnejši od smisla postane ritem verza. Niso več prava besedila, saj nimajo smisla. Nastal je iz protesta zoper vojno, meščansko družbo in njegove kulturne in umetniške tradicije. Zavzemali so se za avtomatično pisanje brez razumskega nadzora.


EKSPRESIONIZEM

E. se pojavi po 1. sv. vojni, oktobrski revoluciji, v času krize kapitalizma. Ima jasno idejo  bralca želi presenetiti, šokirati. V ta namen uporablja ekspresivne besede in barvne besede. Avtorji v svojih delih močno pretiravajo. Rešitev vidijo le v propadu sveta, iz tega trpljenja pa se bo rodil nov Človek. Ekspresionizem se uveljavi predvsem v Nemčiji.


KONSTRUKTIVIZEM

Najprej se pojavi v slikarstvu. Poezija nastaja kot konstrukcija (največkrat kot lepljenka). Glej S. Kosovel: Kons. 5, Pesem št. X


NADREALIZEM ali SURREALIZEM

Od vseh smeri ima največ avtorjev in je najbolj vpliven (vpliva še dolgo v prihodnost). Pojavi se 1910 in v glavnem se zaključi pred 2. sv. vojno. 1924 izda A. Breton Manifest nadrealizma – pravi, da poskuša nadrealizem ohraniti resnično zapisovanje misli. Tako se razvije neka višja resničnost. Prava resničnost se skriva v posameznikovi zavesti in podzavesti (tudi v sanjah). Za dela so značilne nadrealistične metafore  pomenski prenosi morajo biti čim večji, tako pa postanejo zelo težko razumljivi. Iz tega sledi tudi lepota. Besede dobijo neobičajno rabo, nastanejo nove besedne zveze, ki v bralcu vzbudijo presenečenje.


Večino teh smeri (razen ekspresionizma) lahko združimo v pojmu literarna avantgarda – zavračajo vse, kar pripada preteklosti in vsaka na svoj način prinašajo novost.

SOCIALISTIČNI REALIZEM

Vzporedno ob teh smereh se v Rusiji pojavi socialistični realizem, ki pa NI modernistična smer, ker nadaljuje tradicijo realizma. Uveljavi se po letu 1917 (oktobrska revolucija). Ima ideološke lastnosti – prikazuje nov družbeni sistem kot najboljšega od vseh. Besedila se izrazito nekritična – je neke vrste propagandna smer.




1   2   3   4   5   6   7   8


База данных защищена авторским правом ©shkola.of.by 2016
звярнуцца да адміністрацыі

    Галоўная старонка