Orientalske književnosti




старонка5/8
Дата канвертавання24.04.2016
Памер198.91 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8

OTON ZUPANČIČ (1878-1949)


Z obdobjem moderne povezujemo njegove prve pesniške zbirke, kasnejših ne več. Najpomemb-nejše pesniške zbirke: Čaša opojnost (1899); Čez plan (1904) – v njej se kaže vitalizem. Vitalizem je vera v človeško moč; Samogovori (1908) – refleksivna poezija, v katerih razmišlja o smislu življenja. Prevladuje domovinska tema in tema umetniškega ustvarjanja. Župančičeva najbol. pesniška zbirka; V zarje Vidove (1920); Zimzelen pod snegom (1945) – pesmi napisane med 2. sv. vojno pri partizanih. Zadnji dve zbirki ne spadata k moderni,

Pisal je tudi dela za otroke (Ciciban) in dramska dela g tragedija Veronika Deseniška. Veliko je tudi prevajal.


Duma {B3/90}

Je iz zbirke Samogovori. Duma je ukrajinska ljudska pesem, ki ima otožno razpoloženje. To delo je Zupančičeva najdaljša pesnitev. Besedilo je lirsko – v ospredju je pes. izpoved.


Sestavljena je iz dveh delov:

1. del: Ženski glas opeva lepoto domovine, ki je prikazana idilično. Tujino zavrača in se ne zaveda, da ta idiličnost pomeni zaostalost. Moška pesem (pesem mest) je ženski (zelena pesem) nasprotna, moški glas poje o napredku v tujini. Pesnik je nad tem navdušen, saj tujina prinaša tudi napredek.

2. del: Najprej glas pesnikovega srca idilično opreva lepote domovine. Nato se ozre v otroštvo, ki se zaključi s spominom na Gregorjevo. Naslednja tema, ki sledi je izseljevanje prebivalstva iz slovenskih dežel g najprej jo nakaže z metaforo o lastovkah, ki se ne vrnejo več. Starejši umirajo, mlajši odhajajo.
Za Dumo je značilno: otožno razpoloženje, tema je domovinska, pesnik izpostavi razliko med modernim in tradicionalnim načinom življenja. Domovina je lepa, a ne nudi možnosti za preživetje.

ALOJZ GRADNIK (1882-1967)


Bil je sopotnik moderne. Bil je tudi pomemben prevajalec. V njegovih delih lahko najdemo značilnosti moderne (poudarja čustva, ki so zelo močna, zasledimo dekadenčne prvine, pesimizem, ljubezen – smrt). Vendar imajo njegove pesmi za razliko od moderne tradicionalne oblike in verz je nemelodičen.
Pisma {B3/123}

Je cikel pesmi – pesmi, ki jih združuje tema (tu ljubezenska). V vseh pesmih cikla je lirski subjekt ženska, naslovnik pa mrtvi moški.

5. pismo g Ni se še sprijaznila z njegovo smrtjo. Duhovno sta še vedno povezana.

6. pismo g Sprašuje se ali naj stori samomor. Vendar je možnost, da drugega posmrtnega življenja ni (nasprotje: zlate sanje : nič). Odgovor je, da je bolje, kar ima zdaj, kot da se izgubi v nič.

7. pismo g Tu se kaže telesna ljubezen. Pripravljena se mu je popolne predati, tudi če ga ni.


KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA

Traja od 1918  konec 1. sv. vojne; do 1941 začetek 2. sv. vojne.


Delimo jo na 2 obdobji:

 1918-1930  ekspresionizem

 1930-1941  socialni realizem

EKSPRESIONIZEM
expresio (lat.) = iztis

Ekspresionizem je nasproten impresionizmu. Eks. avtorji vsebino svoje duševnosti prenašajo v zunanji svet. Zato se osnova sveta spremeni – postane izraz posameznikove duševnosti, ker so ta občutja boleča postane svet temačen, mrk,…  groteskna podoba sveta.


Na ekspresionizem vpliva:

 1. sv. vojna s svojimi grozotami  človek postane razčlovečen

 kriza kapitalizma – 20. leta, vrh 1929

 ruska oktobrska revolucija 1917  avtorjem dajo upanje na boljše. Pojavi se zahteva po novem prenovljenem Človeku.


Značilnosti ekspresionistične književnosti:

V središču je izpovedovanje moralnih doživetij prek lit. del. Ekspresionistična knj. je izrazito kontrastna – dela temeljijo na skrajnostih (tipično nasprotje: življenje – smrt). Tipično sredstvo so ekspresivne besede (crkuje …). Z njimi želijo v bralcu vzbuditi nek vtis, nas šokirati .


Zvrsti:

1. Pesništvo  je osrednja zvrst. v slov. knj. se uveljavijo 3 smeri eksp. pesništva:

  • religiozni e.  rešitev išče v veri (Vodnik, Kocbek)

  • kozmični e.  ozirajo se v vesolje (Podbevšek)

  • socialni e.  najbolj povezan z oktobrsko revolucijo (Kosovel)

2. Pripovedništvo  Ivan Pregelj – zgod. snov. Tudi Jarc (roman Novo mesto)

3. Dramatika  Slavko Grum (Dogodek v mestu Gogi)
SREČKO KOSOVEL 1904-1926

Je najpomembnejši slovenski ekspresionistični pesnik.

Obdobja njegovega ustvarjanja:


  1. impresionistično  navezuje se na impresionizem. Pesmi govorijo o Krasu, materi in slutnji smrti.

  2. ekspresionistične  vizija propada sveta in Evrope ter rojevanje novega Človeka.

  3. konstruktivistično  po tematiki se ekspresionizem, spremeni se slog. Konstruktivizem je ena izmed modernih smeri 20. stol. (najprej se pojavi v slikarstvu) Te pesmi delujejo tudi oblikovno. Kosovelove konst. pesmi izidejo šele l. 1967 v zbirki Integrali.



Balada {B3-349}


Je impresionistična pesem. Pesem je moderna balada – je krajša, lirska; balada je zaradi mračnega vzdušja in tragičnega konča. Začetno vzdušje je mirno. Brinjevka lahko predstavlja osamljenega človeka. Pesem lahko razlagamo tudi kot simbol za Slovence, ki jih ogroža smrt (Italijani – 1. SV).

 Slutnja {B3-349}


Slutnja je impresionistični delo. Je kratka, iz 3. kitic, verzi so različni, rima je moderna. Gre za nominalni slog  v ospredju so samostalniške (in pridevniške) besede, glagolov je malo (le en v celi pesmi). Stavki so eliptični  glagoli so izpuščeni. V pesmi se združujeta 2 značilna motiva: slutnja smrti in mati. Smrti ne moreš uiti; tudi mati, ki ga spremlja z očesom mu ne more pomagati.
Ekstaza smrti {B3-350}

Je tipičen primer ekspresionistične knj. Za ekspresionizem so značilno vizije. Pesnik doživi privid o smrti, o umiranju Evrope. Bogata Z Evropa ne more ubežati svojemu propadu. V pesmi se pojavlja refren: »Vse je ekstaza, ekstaza smrti.«. To je dokončna vizija propada človeka. Ekspresivne besede so slogovno zelo bogate, saj pesnik tako nazorno pokaže svoja občutja.



Sporočilo: Nov Človek se lahko pojavi šele, ki bo vse staro umrlo, propadlo. Zato moramo vsi umreti ne glede na krivdo.

Voda simbolizira možnost čiščenja, kri pa je simbol smrti.


Pesem št. X {B3-352}

Po zgradbi je pesem konstrukcija. Človek crkuje – je razčlovečen. Na drugi strani je prikazano umiranje podgane. Človek je manj vreden od podgane. Razlog za to je napisan na koncu – ljudje ob podobah mrtvih ne naredijo nič, ampak le berejo in se bojijo Boga  so pasivni. Bog pa je nedejaven in nič ne spremeni.



Sporočilo: Pesnik kritizira nedejavnost ljudi, ki bi le tako lahko dali svojemu življenju smisel.

1   2   3   4   5   6   7   8


База данных защищена авторским правом ©shkola.of.by 2016
звярнуцца да адміністрацыі

    Галоўная старонка