Orientalske književnosti




старонка2/8
Дата канвертавання24.04.2016
Памер198.91 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8

Dante Alighieri (1265 – 1321): Božanska komedija → Dante Alighieri je najpomembnejši lirik srednjeveške knj. Napisal je zbirko Novo življenje v kateri si pesmi sledijo kronološko. Beseda komedija je rabljena v srednjeveškem pomenu. Komedija je pesnitev, ki se slabo začne in dobro konča. To je religiozno-alegorična pesnitev. Ima 100 spevov (1 uvodni, 33 Pekel, 33 Vice in 33 Nebesa). V Peklu in Vicah ga vodi Vergilalegorija razuma, po Nebesih ga pa vodi Beatricealegorija božje milosti. Zaradi vseb. pomembnosti in oblikovno estetske skladnosti je Božanska komedija najpomembnejše s delo srednjeveške književnosti.


ZAČETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA

Obsega čas zgodnjega srednjega veka.



1. zapisane slov. besede so zapisi osebnih imen, ki jih najdemo v Salzburški bratovščinski knjigi.

1. zapisano slov. besedilo so Brižinski spomeniki.

Začetke slov. slovstva delimo:  ljudsko slovstvo → vrh l. 1400, le ustno – ni pisnih virov;

cerkveno pismenstvo → pisano za potrebe Cerkve in njenega širjenja. Avtorji so duhovniki in menihi. V tem času so bili napisani tudi Brižinski spomeniki.
Brižinski spomeniki (BS) → napisani so bili okrog leta 1000 na Koroškem v okolici Vrbskega jezera. To besedilo ni izvirno, so prepis starejših besedil, ki pa niso ohranjena. BS so našli leta 1803 v Freisingu v zborniku lat. besedil. BS so sestavljeni iz 3 delov:

 1. in 3. sta spovedna obrazca, ki sta zgrajena na enak način;

 Najpomembnejši je 2. BS, ki je pridiga o grehu in pokori. Avtor naj bi bil duhovnik iz Abrahamovega spremstva, napisal pa jih je ker ni zna slov. Pisava, ki je uporabljena je Karolinska minuskula. To besedilo je preprosta pridiga ali homilija. Besedilo je polliterarno besedilo → ima praktičen namen (ki ni značilen v literarnih besedilih) in je slogovno umetniško oblikovano.

Jezik BS je prvotna slov. pred razcepom na narečju, ki temelji na starem obrednem jeziku. Ta jezik je bližje praslovanščini kot današnji slovenščini. V jeziku BS ni nikakršnih tujk.



Pomen BS:

kulturni → BS so 1. besedila zapisana v slovenskem jeziku

jezikovni → so osnova za znanstveno raziskovanje slovenskega jezika

verski → besedila, ki so namenjena širjenju krščanstva

1. pomembna izdaja BS za Slovence je Kopitarjeva izdaja l. 1836 na Dunaju. Ta izdaja je komentirana (Kopitarjev komentar).
Celovški ali Rateški rokopis → Nastal naj bi v Ratečah, shranjen pa je v Celovcu. Nastal je okrog l. 1380, napisan je v gotici. Zapisal ga je nemški duhovnik, obsega 3 molitve. V jeziku se kaže vpliv gorenjsko-koroškega narečja. Besedilo je napisano po retoričnih pravilih.
Stiški rokopis → Nastal je v 1. polovici 15. st. v samostanu v Stični. 1. del je napisal češki, 2. del pa slov. duhovnik. V 2. delu je najpomembnejši del: zapis 1. kitice velikonočne ljudske pesmi; gre za 1. zapis pesemskega besedila v slov. jeziku.
1. slov. natisnjene besede so »Le vkup uboga gmajna« in »stara pravda« leta 1515.




RENESANSA (preporod)

V Italiji 14. in 15. st., v Evropi pa 16. st. → v drugih državah je istočasno reformacija ali protestantizem. Renesanso delimo na 3 obdobja:

zgodnja → do leta 1500

visoka → 1500 – 1550

pozna → 1550 – 1616 (smrt Shakespeare-ja)

Značilnosti renesanse:

 Uveljavi se na vseh področjih umetnosti (likovni, glasba, književnost,…)

 Renesansa nastaja v bogatem plemiškem in meščanskem okolju. Zato se razvije le v bogatih deželah z veliko kolonijami.

 Renesansa se uveljavi kot nadaljevanje in tudi nasprotje sr. veka (človek je celovito telesno in duševno bitje; v ospredje daje vsestransko razvitega človeka – Antika; razvoj znanosti in odkritja – tisk omogoča večje št. del, ki so dostopna večjemu krogu ljudi.

 Renesansa poudarja svobodni razum posameznika.

 Individualizem → poudarjanje izjemnosti posameznika.

 Senzualizem → poudarja čutno dojemanje

V renesansi se uveljavi antropocentrizem – človek je središče sveta. Humanizem je književno-filozofsko gibanje izobražencev, ki so odkrivali, preučevali in posnemali antično kulturo.

V renesansi se razvijejo zvrsti:



  • pesništvo: lirsko (Petrarka, Shakespeare); epika – epi (nacionalno-zgodovinski epi ter pustolovsko-ljub. epi)

  • pripovedništvo: novela (G. Boccaccio); roman (Cervantes: Don Kihot)

  • dramatika: tragedija, komedija, zgodovinska drama (vse Shakespeare)


F. Petrarca je bil začetnik in najpomembnejši pesnik it. Renesanse.Njegovo najpomembnejše delo je zbirka pesmi Canzoniere (v ital.), ostala dela so v lat. V Canzoniere je 317 sonetov po večini posvečenih Lauri.

Petrarca: Sonet št. 61 – O blažen bodi čas pomladnih dni → Pesem je po obliki sonet. Sonet uveljavi že Dante Petrarca ga dovede do popolnosti. Sonet je lirska pesniška oblika, ki ima 14 verzov (italijanski: 3,3,4,4; angleški: 12,2). Verz je italijanski enajsterec (U-U-U-U-U).


Petrarkizem je posnemanje Petrarke oz. njegovega pesništva. To so pesmi v sonetni obliki, tema je ljubezenska (združuje srečo in trpljenje) – Prešeren.



G. Boccaccio (1313 – 1375): Dekameron (1348 – 1353) → Dekameron je njegovo najpom. delo napisano je v italijanščini. Dekameron je zbirka 100 novel. Ima okvirno zgradbo:  pripovedni del (10 ljudi si 10 dni v podeželskem dvorcu pripovedujejo zgodbe) in  vloženi del (te zgodbe – 100 novel). Pripovedni okvir uvede pripovedovalca ter pojasni okoliščine za nastanek vloženih zgodb. Vložene zgodbe tudi povezuje.

Novela je pripoved krajšega ali srednjega obsega, s snovjo iz resničnega življenja brez neverjetnih in pravljičnih dogodkov. V središču je en dogodek, malo oseb, kratek dogajalni čas. ima hiter nepričakovan zaplet in razplet. V središču je predmet po katerem se novela tudi imenuje.
1   2   3   4   5   6   7   8


База данных защищена авторским правом ©shkola.of.by 2016
звярнуцца да адміністрацыі

    Галоўная старонка